Izginjajo barve, izginja nebo. iz teme pristaja nekdo. V srebrnih oblekah ob spremstvu lu?i, prinašajo vest, da te ve? ni. Na listu papirja je njeno slovo štempl venus in noter adijo, kam je šel moj ponos, moj trud, moj pogum, kaj je razlog da izgineš stran od tu? Vem, jaz sem bil platina, a hotela si ki?, jaz sem bil angel a zate hudi?, jaz sem bil kralj celotnega sveta, a ti na Veneri si doma, pa ne znam pridet tja. Pa ne znam. Ostaja njen vonj in v okvirju obris raztrgane pesmi in zvok v prazni puš?avi še ?akam na njih, strah ostaja. Vem da jih ve? ne bo. V pesek zdaj rišem besede za njo in upam v odsev na Venero. Vse bi dal, da bi izvedel zakaj in kako. Vse bi dal, da pokažem kaj lahko. Vem, jaz sem bil platina, a hotela si ki?, jaz sem bil angel a zate hudi?, jaz sem bil kralj celotnega sveta, a ti na Veneri si doma, pa ne znam pridet tja. Pa ne znam. In spet je ve?er. Spet je nad mano planet. Izgubljam vso svojo mo?. Postajam slep. Prisluhi, prividi, vse se podira. Vse se krivi, a ne smem, pa vem, da lahko. In vem, da lahko. Vem, da lahko. In vem, da lahko. In vem, da lahko. In vem, da lahko... (Jaz sem bil platina, hotela si ki?) Vem, da lahko... (jaz sem bil angel, a zate hudi?) In vem, da lahko... (jaz sem kralj vsega, a ti si na Veneri) In vem, da lahko... Saj bil sem že platina, a hotela si ki?, jaz sem bil angel a zate hudi?, jaz sem bil kralj celotnega sveta, a ti na Veneri si doma, pa ne znam pridet tja. Pa ne znam.