Intro Prazen dan, navaden, tih in zaspan ze zjutraj se povsem ocitno zdi da bi bolje b'lo, ce ga ne bi bilo. Sama zalost, sami bivsi ljudje le se marketing in deficit srca nobenih vicev vec, se vreme je za vraga. Ko pa prides ti, se nebo mi razjasni kakor da letim, sebi sam se imeniten zdim! Ko pa prides ti, se nebo mi razjasni, cez gore, ravan, seze mi pogled z Gorickega v Piran! Tozne misli o vsem kar je ze bilo nekaj o smislu in o minljivosti, pa o tem, da sem si sam najvecji problem. Ko pa prides ti, se nebo mi razjasni kakor da letim, sebi sam se imeniten zdim! Ko pa prides ti, se nebo mi razjasni, cez gore, ravan, seze mi pogled z Gorickega v Piran!